Meziska dolina

PODRUŽNIČNA CERKEV SVETEGA DANIJELA V ŠENTANELU

cerkev_sv_Danijel_Sentanel Osnovne informacije: ravne

Podružnična cerkev v Šentanelu je podružnica sv. Device Marije na Jezeru in je posvečena sv. Danijelu, preroku, katerega ime pomeni hebrejsko moj sodnik je Bog ter predstavlja četrtega med štirimi velikimi preroki Stare zaveze. Cerkev Sv. Danijela je v neoromanskem stilu postavil stavbni mojster Lenart Foramitti iz Velikovca. Temeljni kamen so položili maja 1865 in jo dogradili v petih mesecih.


Predvidoma je na tem mestu že prej stala cerkvena stavba, za katero niso ohranjeni arhivski zapisi o njenem nastanku. Se pa v virih cerkev prvič omenja med leti 1055–1065, ko je bila kot podružnica pliberške prafare cerkev podarjena briksenški škofiji. Kot župnijska cerkev se prvič omenja leta 1755, takrat je omenjena tudi njena podružnica, cerkev sv. Urha na Strojni.

Enoladijska cerkev se na zahodu zaključuje v polkrožni apsidi, pred katero je prizidan neogotski zvonik s strmo streho. Južno in severno steno cerkve prebijajo polkrožna neoromanska okna, po dvoje ladij, po ena na pevskem koru in v polkrožnem oltarnem prostoru.

Notranjščina cerkve je bila obnovljena leta 1989. V njej je ohranjena oprema iz časa nastanka cerkve, torej iz druge polovice 19. ali začetka 20. stoletja. Glavni neoromanski oltar, posvečen sv. Danijelu, je datiran z letnico 1904 in je delo kiparja Progarja iz Celovca. Stranski oltar Presvetega srca Jezusovega je delo ljudskega kiparja Goleša iz Pliberka iz leta 1911. Umetnostno najpomembnejši del cerkvene opreme je baročni stranski Marijin oltar, delo neznanega mojstra, z nastankom v 18. stoletju. Celotna notranjost cerkve je pokrita s slikovitimi freskami iz konca 19. stoletja, delo slikarskega mojstra Battistutija iz Velikovca.

Na naši spletni strani uporabljamo piškotke. Z nadaljno uporabo te spletne strani se strinjate s pogoji uporabe piškotov na vašem računalniku! Pogoje o uporabi piškotkov si lahko preberete na tej povezavi..